• Facebook Black Round

Kontakt: 031 699 226 | dreammusic.sp@gmail.com | Škocjan, Novo mesto

Subscribe to my newsletter!

Privacy policy

Kako izbrati pravo kitaro zase?

Želite kupiti kitaro in se naučiti igrati? Imate kitaro, pa vam ni čisto po volji? Mogoče večina meni, da to za začetek sploh ni pomembno, da je važno le, da se igra, ampak kasneje mnogokrat ugotovimo, da temu ni tako. Kmalu nas povozijo želje po določenem zvoku, ki ga pa naša kitara ne zna proizvesti. Če bi radi nažigali rock, potrebujete električno kitaro; in če bi radi igrali klasično glasbo, potrebujete klasično kitaro. Svoje želje moramo poznati, saj so navsezadnje vse, kar vpliva na izbiro prave kitare zase in naše dobro počutje pri igranju.

Najprej je potrebno razčistiti kakšen stil oziroma zvrst glasbe bi radi izvajali. Vsaka kitara ima svoj poseben zvok in različne možnosti igranja. Akustična kitara se, na primer, najbolj uporablja za igranje in prebiranje akordov v folk, country ter kantavtorski glasbi. Klasična kitara je namenjena klasičnemu stilu igranja s prsti, ki se ga uči v klasičnih glasbenih šolah. Za razliko od akustične ima toplejši zvok ter med seboj bolj oddaljene strune, kar nam omogoča bolj čisto igranje zahtevnejših prijemov klasične glasbe. Po drugi strani pa se je zaradi tega od začetka veliko težje učiti osnovnih prijemov akordov, za kar je veliko bolj primerna akustična kitara. Razlika je tudi v materialu strun. Akustične kitare so znane po trših kovinskih strunah, klasične pa imajo strune iz najlona. Nekateri pravijo, da je težje igrati na kovinske strune, saj so bolj ostre, zato otrokom priporočajo klasične kitare, ampak to je le kratkotrajen problem, saj se naši prsti hitro navadijo pritiskanja katerih koli strun.

Klasična kitara

Najbolj vsestranske so električne kitare. Uporabljene so v skoraj vseh glasbenih zvrsteh, od težkih ritmov metala do popularnih balad. Imajo pester izbor zvokov in oblik, tako da se za vsako roko in uho najde nekaj primernega. Popularno mišljenje, da je električna kitara za bolj napredne kitariste, je povsem zgrešeno. V resnici pa je veliko lažje igrati nanjo, kot pa na akustično, saj so strune mehkejše. Za začetnike je več kot primerna. Navsezadnje pa znanje in izkušnje kitarista niso nikakršno merilo za nakup določene kitare. Več ali manj gre le za njegov namen in želje.

Ko enkrat okvirno vemo kakšna kitara je za nas, lahko začnemo podrobneje razmišljati o naših potrebah.

Akustične in klasične kitare

Začnimo z elektroniko. Ali imate kdaj namen javno nastopiti ali pa posneti kakšno pesem ali album? Za te namene so sicer veliko bolj uporabne električne kitare, saj jih lahko preprosto priklopimo na ojačevalec ali računalnik ter začnemo igrati in snemati. Obstajajo pa tudi elektroakustične in elektroklasične kitare, ki so preproste za ojačevanje zvoka in snemanje. Tako se ne rabimo ukvarjati s postavitvijo mikrofonov in problemi, ki jih oni povzročajo. Seveda zna biti zvok preko mikrofona veliko lepši in bolj naraven, ampak ta razlika pri kvalitetnejših kitarah izgine.

Oblika je pri izbiri kitare izjemno pomembna, saj pripomore k našemu udobju pri igranju. Če kitare ne zmoremo v rokah udobno držati več kot 10 min, potem nekaj ni v redu. Pri akustičnih in klasičnih kitarah žal ni veliko izbire, je pa nekaj omembe vrednih faktorjev, ki jih lahko upoštevamo. V večini so vse podobne oblike, izjema so le roundback akustične kitare, ki imajo ovalen hrbet za lažje igranje sede, še posebej na tleh, na primer ob tabornem ognju. Tak hrbet pa povzroči izgubo resonančnega prostora, posledično je zven krajši in jakost zvoka nižja. Naslednji faktor je velikost trupa in ubiralke, ki je tudi pomembna - za otroke je seveda bolj primerna manjša kitara, razlog za to pa je lahko tudi priročnost manjših inštrumentov (primer: Ed Sherran s svojo majhno kitaro). Za bolj napredne pa je pomemben tudi les trupa in ostalih delov, ki močno vpliva na barvo zvoka kitare.

Če nam je pomemben dostop do višjih prečk, moramo razmišljati tudi o dodatnem izrezu, ki je pri električnih kitarah samoumeven. Večina električnih in elektroakustičnih kitar ga že ima. Navadne akustične pa po navadi nimajo izreza, saj zaradi njega trpi zvok in resonanca.

 

Pri akustičnih in klasičnih kitarah se možnosti tukaj po navadi končajo. Kar nato najbolj vpliva na našo izbiro je še kvaliteta, celosten zvok in cena, ki mora biti proporcionalna kvaliteti.

Akustična kitara

Ed Sherran

Električne kitare

 

Pri električnih pa je izbira večja. Vse se začne pri obliki, saj jih je tokrat veliko več vrst. Vsak kitarist ima svoje favorite. Nekaj značilnih je: stratocaster, telecaster, SG in Les Paul, ki so medseboj najbolj različne. Oblike se nato še minimalno spreminjajo od znamke do znamke. Tukaj je sicer vse odvisno od osebnih preferenc, lahko pa omenim nekaj glavnih značilnosti posameznih oblik. Stratocaster je najbolj preprosta za uporabo in izdelavo, ima značilen svetlejši zvok. Telecaster model je prav tako svetel, ampak ima zaradi masivnega telesa veliko boljši zven. SG kitare imajo enega izmed najmanjših trupov, zato so lahke in praktične. Imajo značilen masiven zvok, ki je primeren za težke in globoke ritme. Les Paul je najbolj masivna oblika kitare od vseh. Ima zelo topel in močan zvok in je zelo udobna za igranje stoje, če odštejemo težo. Poleg teže pa je problem le še to, da zna biti kar štorasta za igranje sedé. Najbolje je, da si kar ogledate kitare svojih vzornikov, saj jim one dajejo njihov značilen zvok in stil igranja, nato pa še lastnoročno poskusite vsako kitaro posebej. Proba je izjemno pomembna in je povsem individualna. Najboljša kitara na svetu ne obstaja. Obstaja le kvalitetnejša in manj kvalitetnejša, dražja in cenejša, temnejša in svetlejša ... Vsaka je drugačna, zato jih je potrebno tudi čim več poskusiti, sploh ko še ne vemo, kaj nam najbolj ustreza.

Poleg oblike je pri električnih kitarah potrebno paziti še na: 

  • Oblika trupa - predvsem kako nam sede v naročje. Razlog je v tem, da smo si ljudje fizično različni; imamo daljše/krajše prste, roke, smo višji/manjši... 

  • Obliko vratu in velikost ubiralke. Tu je odvisno kaj paše našim prstom; med seboj bolj oddaljene strune ali manj, debelejši ali tanjši vrat.

  • Skalo (razdaljo med prečkam). Na to vplivajo zmožnosti naših prstov in predvsem kaj nam bolj pristaja. Skala vpliva tudi na dolžino strune in mehkost. Daljše kot so, bolj morajo biti napete, zato so daljše skale tudi bolj primerne za nižje uglasitve, da strune niso preveč ohlapne.

  • Magnete. Bi radi masiven zvok humbucker magnetov ali svetli zvok single coila pri stratocastru? Bi radi coil tap (razpolovičenje magnetov) na humbuckerjih, da iz njih z enim klikom naredite single coil? Imamo lahko tudi različne kombinacije teh. Osnovni dve kombinaciji sta dva humbucker magneta (HH) ali trije single coili (SSS). Lahko pa tudi kombinacije: HSS, HSH, HHH.

  • Stikala in gumbe. Vprašajte se, kje bi radi imeli stikalo za menjavanje magnetov ali pa gumbe za jakost in barvo zvoka? Vam je pomembno, da imate za vsak magnet posebej "volume" ter "tone" gumb za barvo? Če bi radi med igranjem spreminjali sam zvok kitare, potem so take stvari in še posebej pozicija kontrol izjemno pomembne. Na primer, jaz imam stikalo najraje čimbolj dostopno z desno roko za hitro menjavanje med samim igranjem (standardna stratocaster pozicija), potrebujem pa le 1 "volume" in 1 "tone" gumb, saj za več ne čutim potrebe. Kaj pa vi?

  • Most ali bridge je pri električni kitari tudi zelo pomemben, saj obstaja veliko različnih možnosti. Tune-o-matic bridge v stilu gibson kitar je eden izmed osnovnih. Vpliva na dober zven in mehkejše strune, je preprost za servis. Standard tremolo bridge, ki je uporabljen na stratocaster kitarah, je preprost za uporabo in servis ter ima možnost tremolo vibrata. Meni osebno je veliko bolj udoben, kot tune-o-matic, saj je nižji in bližje trupu, da lahko desno roko lažje naslonim na trup. Floyd rose most omogoča akrobatsko zategovanje strun in veliko več možnosti kreativnega igranja. Zna pa biti zelo nadležen za servisiranje in nastavljanje - problemi se pojavijo že med menjavo strun, ampak to je osebna preferenca. Če so vam funkcije "floating" mosta všeč in veliko bolj pomembne od preprostosti menjavanja strun in uglasitve, je to pravi bridge za vas.

Kitarski vrat, ubiralka, vir: ultimate-guitar.com

HSS: humbucker in dva single-coil magneta,

vir: flickriver.com

Floyd rose bridge, vir: seymourduncan.com

Seveda bi lahko še naštevali, ampak že zgoraj je navedenih dovolj razlogov, da pred nakupom kitare dobro premislite, preden se odločite za točno določeno kitaro. Mogoče pa bo le-ta sopotnica naše celo življenje, zato se je vredno zanjo potruditi. Seveda pa kitaristom ni nikoli dovolj kitar obešenih na zidu ... ;) Ampak predstavljajte si, da bi bila vsaka po sebi popolna.

 

Pri električnih kitarah smo očitno šli v veliko globlje podrobnosti, saj so značilni stili igranja nanje, na primer shredding, veliko bolj občutljivi na neudobje pri igranju. Verjamem pa, da se da tudi pri bolj tradicionalnih inštrumentih zakomplicirati. Upam, da sem vam kakorkoli pomagal pri izbiri. Če imate še kakšna vprašanja, pa sem vam na voljo na: dreammusic.sp@gmail.com.

Janez Janežič, 04.09.2017

Les Paul električna kitara

Les paul kitara