
Tisti preprosti princip, zaradi katerega boste napredovali hitreje kot kdajkoli prej
Kadar ne slišim vprašanja: »Kaj naj naredim, da bom boljši pri igranju kitare?«, ga pa zagotovo preberem med vrsticami. In to je dobro vprašanje - včasih si ga namreč zastavim tudi sam.
Toda kaj je tista ena stvar, ki naše igranje kitare resnično premika naprej? So to “kul” licki? Zanimive lestvice in arpeggii? Koliko teorije poznamo?
Odgovor: nič od tega.
Ključ pa je: fokus.
Ne katerikoli fokus, saj se lahko osredotočimo tudi na napačne stvari, temveč fokus, usmerjen v vaše šibkosti. Da pa vemo katere so naše šibkosti, moramo najprej spoznati svoje igranje.
.jpg)
Tukaj je nekaj korakov, ki jih moramo najprej narediti:
1. Kaj želite doseči?
Najprej morate vedeti, kaj želite.
-
Kaj želite znati na svojem inštrumentu?
-
Imate v glavi glasbo in jo želite spraviti do poslušalcev skozi kitaro?
-
Želite postati svetlobno hiter “shredder”?
-
Mojster improvizacije, ki lahko zaigra karkoli, kadarkoli?
-
Ali studijski kitarist, ki zna takoj prebrati notni zapis in spremljati katerokoli akordno progresijo?
Vzemite si eno uro časa v naslednjih nekaj dneh in si odgovorite na ta vprašanja. Čim bolj podrobno. Dodajte nova, ki se vam zdijo mogoče še bolj osebna in prilagojena vam. Vse si zapišite.
To vam bo pomagalo definirati kaj vse se sploh še morate naučiti, in katere šibkosti morate okrepiti.
2. Opazujte svoje igranje
Da bi dobro spoznali svoje igranje, ga morate najprej opazovati. Ena stvar, ki jo lahko storite je, da si vzamete en teden, in vsako vadbo vadite različne aspekte svojega igranja kitare, in si zapisujete svoj nivo znanja.
Zapisujte si najvišje hitrosti pri različnih lickih in lestvicah, naredite seznam težav, ki se pojavljajo: vsak neudoben ali neučinkovit gib prstov, ali pa trenutek, kjer vam vaše znanje kitarskega vratu in teorije zataji.
Zagotovite si, da se vedno nanašate na cilje, ki ste si jih zapisali v prvem koraku. Ne opazujte in ne beležite stvari, ki niso del vaše vizije.
3. Definirajte vaše šibkosti
Po opazovanju poskusite definirati vaše šibkosti. Če še niso dovolj očitne po 2. koraku, lahko prosite za pomoč tudi ašega mentorja ali učitelja (ali kogar koli drugega, ki je sposoben dati direktno in iskreno mnenje), lahko pa pišete tudi meni.
Tukaj je nekaj vprašanj, ki vam lahko pomagajo pri tem:
-
Kje je moja hitrost igranja najnižja?
-
So moji prsti kar se da učinkoviti?
-
Je gibanje trzalice učinkovito?
-
Sem popolnoma sproščen med igranjem?
-
Znam uporabiti vse te licke, lestvice in arpeggie pri pisanju pesmi ali improvizaciji?
-
Znam brez napora improvizirati čez katere koli »backing tracke«, akordne kombinacije ali modulacije?
4. Osredotočite se na vaše šibkosti
Potem ko ste opravili zgornje korake, bi moral biti odgovor na vprašanje: "na kaj se moram osredotočiti?" precej očiten. Večino časa se bo zdelo, da je to veliko dela. A če se vsak dan osredotočaš na svoje najšibkejše točke, bo tvoj napredek veliko hitrejši.
Kako to izgleda v praksi?
Če vam recimo dela težave hitrost, pri določenem zaporedij lestvic, jih vzemite pod drobnogled. Opazujte, kaj se dogaja, kako se vaši prsti premikajo. Ne igrat brezglavo v upanju, da bo sčasoma bolje. Namesto tega usmerite laserski fokus na tisti gib prsta, ki vam povzroča težave.
Poskusite videti ta prst, slišati tiste note in čutiti gibe. Če ne gre, upočasnite. Če še vedno ne gre - upočasnite še bolj. Kar naenkrat se boste znašli v samem jedru svojega igranja kitare - in tam boste doživel največji napredek.
To pomeni »osredotočanje na vaše šibkosti«.
6. Nekaj o fokusu
Fokus je spolzka stvar, ki jo je včasih težko kontrolirati dlje časa. Zelo hitro nam med vadbo misli odplavajo drugam, kar močno zmanjša učinkovitost. Zato imajo tudi kitaristi svoje trenerje, prav tako kot športniki. In dober učitelj kitare bi vam moral nuditi tudi tovrstno “trening storitev”, sicer pa verjamem, da temu pri mnogih žal ni tako, in ste večino časa prepuščeni sami sebi.
Ko vadite sami, lahko naredite naslednje: nastavite si časovnik, ki vsakih nekaj minut zapiska. Ta pisk naj vas zmoti, ko misli zaidejo tja, kamor ne sodijo, in vas spomni, da jih znova usmerite nazaj - na vaše šibkosti.
Še ena pomembna stvar, ki jo moramo upoštevati. Kot smo že omenili, se želimo osredotočiti na SVOJE šibkosti. To pomeni tudi, da se NE OSREDOTOČATE NA DRUGE KITARISTIE - nikakor pa ne na njihove prednosti.
Kolikokrat ste že pogledali odličnega kitarista in si mislili: »Uau, kako neverjetno hitro igra ... Jaz tega ne znam, pa igram že leta. Verjetno nimam talenta,” in vas je to takoj potrlo?
Zavedati se morate, da ste verjetno videli le en ali dva vidika njegovega igranja - najverjetneje tiste, katere si on želi, da jih vidite, in ne svojih šibkosti.
Morda pa bi ga lahko vi “nadigrali” s svojim odličnim fraziranjem, ali pa melodiko ali ritmom.
Da ne bo pomote: imeti idole, ki vas navdihujejo, je nekaj povsem drugega. Super je, če imate nekoga, ki ga občudujete, ali nekoga, ki vas spodbuja, da vadite več. A nikakor se ne primerjati z drugimi v negativnem smislu. Dva kitarista ne bosta nikoli enaka.
Ugotovil sem, da smo mi, kitaristi, zaradi tega pogosto kar malo prestrašeni drug drugega. Skoraj vsak misli, da je tisti zraven njega boljši. Tudi sam to včasih začutim, a vsakič znova spoznam, da smo v resnici preprosto različni. Glasbenikov se ne da objektivno primerjati - vsak od nas namreč ustvarja svoj zvok in svojo glasbo.
Osredotočite se na svoje šibkosti. Ne se obremenjevati s prednostmi drugih.
Želite, da je vsaka vaša vadba korak naprej do vaših glasbenih želj?
Spoznajte se z izkušenim učiteljem, ki vam lahko pomaga napredovati hitreje, preskočiti ovire in predvsem uživati v procesu:


